NOVICE

V Sloveniji vsako leto zavržemo 70 ton zdravil

Zadnje raziskave so pokazale, da v slovenskih gospodinjstvih v smeteh pristane veliko zdravil, po ocenah iz leta 2012 za več kot 3,7 milijona evrov. 0,16 % vrednosti teh v lekarnah izdanih zdravil bi bilo še uporabnih, če ne bi bila zavržena. Prevladujejo tablete, sledijo kapsule, raztopine in druge farmacevtske oblike. Zakaj toliko zavrženih zdravil? In kaj to pomeni za paciente, naše zdravje in kako bi lahko zmanjšali obremenitev okolja z zdravili?

Količina zavrženih zdravil še vedno iz leta v leto evidentno narašča. »Gre za splošni trend, ne zgolj slovenski,« pravijo pri Združenju kliničnih farmacevtov Slovenije (ZKFS). V Sloveniji zavržemo podobno količino zdravil kot v drugih razvitih evropskih državah s kakovostnim dostopom do zdravil. Res pa je tudi, da je osveščenost prebivalcev, da so zdravila nevaren odpadek, drugje bistveno boljša kot pri nas. 

Zakaj toliko odpadnih zdravil? 

Razlogov za zavržena zdravila je veliko:
1. Uporabniki preostanek zdravil odvržejo po zaključeni terapiji. Mnoge terapije predvidevajo zgolj uporabo določenega deleža tablet v škatlici. Velikokrat zgolj uporabo 1 tablete (npr. zdravila proti malariji).
2. Zdravilom preteče rok uporabe. Vera Ribić je v svoji magistrski nalogi ugotovila, da se med zavrženimi zdravili iz slovenskih gospodinjstev znajdejo tudi taka, ki jim je rok pretekel že pred več kot 20 leti.
3. Uporabniki premalo poznajo svoja zdravila, zato jih prenehajo jemati. Klinični farmacevt je tisti, ki se z bolnikom dodatno pogovori o tem, zakaj je koristno, da zdravila jemlje oziroma se posvetuje z zdravnikom glede nepotrebno predpisanih zdravil in tako pomembno vpliva na zmanjšanje odpadnih zdravil.

Količina zavrženih zdravil še vedno iz leta v leto evidentno narašča. »Gre za splošni trend, ne zgolj slovenski,« pravijo pri Združenju kliničnih farmacevtov Slovenije (ZKFS). V Sloveniji zavržemo podobno količino zdravil kot v drugih razvitih evropskih državah s kakovostnim dostopom do zdravil. Res pa je tudi, da je osveščenost prebivalcev, da so zdravila nevaren odpadek, drugje bistveno boljša kot pri nas. 

Kakšne so posledice in kakšne rešitve za zmanjšanje količine zavrženih zdravil?

Študije so pokazale, da odpadna zdravila povzročajo ogromne stroške za nacionalni zdravstveni sistem v številnih državah. Dostopnost podatkov je sicer omejena, zgovorni pa so podatki iz raziskave, ki ocenjuje, da je okvirna letna izguba zaradi odpadnih zdravil v Združenem kraljestvu 112,5 milijona EUR, v Španiji je bila ocena stroškov 129,8 milijona EUR, v Italiji naj bi letna izguba znašala 200.656.780 €, v ZDA pa so raziskovalci na podlagi stroškov neporabljenih zdravil, najdenih v gospodinjstvih ocenili izgubo kar za kar 117 milijard USD.

ZKFS si prizadeva, da bi del denarja, ki se izgubi zaradi odpadnih zdravil, investirali v programe, ki bi omogočali kakovostnejšo izrabo časa za delo z bolniki. Tako bi v zgolj nekaj letih izboljšali slovenski zdravstveni sistem in prispevali k manjšemu odpadu zdravil.

Številna zdravila, ki se znajdejo v odpadnih zabojnikih, so posledica kratkotrajnih terapij, pri katerih bolnik uporabi zgolj majhen delež vseh tablet v paketu. Nacionalni inštitut za javno zdravje pojasnjuje, da v Sloveniji poseg v škatlo zdravil ni dovoljen. »Pakiranje oziroma prepakiravanje zdravil je del proizvodnega procesa, ki ga lahko opravljajo le proizvajalci zdravil oziroma imetniki dovoljenj za proizvodnjo zdravil. Dovoljenja izda organ pristojen za zdravila – Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)«.
ZKFS se zavzema za  izboljšanje ustreznosti predpisov, povečanje raznolikosti velikosti embalaže oz. za to, da bi kliničnim farmacevtom bilo dovoljeno izdajati zdravila glede na predvideno porabo. 

In nenazadnje – odpadna zdravila, predvsem tista, ki niso ustrezno vrnjena v lekarne, močno obremenjujejo naše okolje. Vstopajo v površinske in podtalne vode, ki so eden največjih zalogovnikov pitne vode, in na ta način ogrozijo zdravje ljudi in živali.